UPRAVLJANJE
Upravljanje večstanovanjske stavbe predstavlja sprejemanje in izvrševanje odločitev ter nastopanje v pravnem prometu in v postopkih pred pristojnimi organi z namenom obratovanja, vzdrževanja in ohranjanja bistvenih lastnosti večstanovanjske stavbe.
Če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo etažni lastniki določiti upravnika, ki ima naslednja pooblastila:
izvajati sklepe etažnih lastnikov,
skrbeti za redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov,
poskrbeti za porazdelitev in izterjavo obveznosti,
upravljati z rezervnim skladom in s skupnim denarjem,
zastopati etažne lastnike v poslih upravljanja in v imenu preostalih etažnih lastnikov vložiti izključitveno tožbo ter tožbo za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažnega lastnika.
Za posle rednega upravljanja se štejejo zlasti posli obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe, določitev ter razrešitev upravnika in nadzornega odbora ter oddajanje skupnih delov v najem.
Našo kakovost potrjuje Certifikat Zaupanja vreden upravnik, ki ga na podlagi vsakoletne presoje merljivih in preverljivih kriterijev o poslovanju upravnikov podeljuje GZS – Zbornica za poslovanje z nepremičninami.
Za potrebe etažnih lastnikov izvajamo :
Administrativne storitve :
vzpostavitev in vodenje evidenc o lastnikih, zastopniki in najemnikih ter o posameznih delih stavbe,
koordiniranje in spremljanje izvajanja sprejetih odločitev lastnikov ter njihovo obveščanje,
omogočanje vpogleda v pogodbe, sklenjene s tretjimi osebami za obratovanje in vzdrževanje večstanovanjske stavbe.
Tehnično-računovodske storitve :
izvajanje sklepov etažnih lastnikov,
izdelava finančno-terminskega načrta vzdrževanja (za obdobje enega do petih let) stanovanjske stavbe ter njegova potrditev pri lastnikih,
popis, objava del in zbiranje ponudb, cenikov, predračunov,
sklepanje pravnih poslov s tretjimi osebami v imenu in za račun lastnikov, ki se nanašajo na posle rednega upravljanja,
skrb za nemoteno delo in redno vzdrževanje ter obratovanje skupnih delov in naprav,
organiziranje oštevilčenje in označitev stanovanj in drugih prostorov z identifikacijskimi oznakami po 7. členu Stanovanjskega zakona,
izvedba zborov lastnikov,
organizacija nujnih vzdrževalnih del,
organizacija odprave napak v garancijski dobi,
organizacija izdelave energetske izkaznice,
priprava podlag za zavarovanje stavbe.
Finančno-računovodske storitve :
razdeljevanje in izterjava obveznosti etažnih lastnikov, v skladu s Pravilnikom o upravljanju večstanovanjskih stavb in delitvenimi ključi, sprejetimi v pogodbi o urejanju medsebojnih razmerij,
priprava in izstavitev mesečnega obračuna,
vodenje knjigovodstva in finančnega poslovanja,
vodenje sredstev rezervnega sklada in gospodarno ravnanje z njim,
poročanje lastnikom o svojem poslovanju in izdelava izdela zaključni račun za stavbe,
poravnava obveznosti v višini plačil etažnih lastnikov,
sklepanje pogodbe z izvajalci, ki jih na osnovi predloženih ponudb izberejo etažni lastniki,
v imenu in na račun lastnikov vršiti nadzor nad izvedbo del.
Pravne storitve :
zastopanje lastnikov pred upravnimi organi,
vlaganje tožb v imenu etažnih lastnikov za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažne lastnike,
vložitev izključitvene tožbe v imenu etažnih lastnikov,
pravna pomoč in svetovanje o upravljanju ter priprava pogodb,
zbiranje in obdelava ter vodenje osebnih podatkov v svojih evidencah,
izvajanje ostalih del v skladu z zakonom, podzakonskimi predpisi, pogodbo o urejanju medsebojnih razmerij in hišnim redom.
Rezervni sklad
Rezervni sklad
Rezervni sklad je instrument za zagotavljanje vzdrževanja večstanovanjskih stavb. Gre za pomemben institut novega stanovanjskega zakona, ki ga je sicer predpisal že stvarnopravni zakonik z začetkom leta 2003. Novi stanovanjski zakon, ki je začel veljati 14. oktobra 2003, pa rezervni sklad podrobneje opredeljuje in dodaja vrsto varovalk, ki zagotavljajo varnost sredstev, zbranih v skladu.
Čemu je namenjen rezervni sklad?
V rezervnem skladu se mesečno zbirajo sredstva lastnikov stanovanj v večstanovanjskih stavbah, za njihovo vzdrževanje. Namen rezervnega sklada je torej zagotoviti oz. izboljšati vzdrževanje stanovanjskega fonda, hkrati pa porazdeliti finančna bremena lastnikov na daljše obdobje.
Kdo je dolžan vplačevati v rezervni sklad?
Vplačevanje v rezervni sklad je skladno z 41. členom novega stanovanjskega zakona in s 119. členom stvarnopravnega zakonika izključna obveznost etažnih lastnikov, ki bodo v rezervnem skladu dolgoročno mesečno zbirali sredstva za vzdrževanje stavb. Lastnik je namreč dolžan vzdrževati stanovanje in skupne dele, tako da se ta obveznost ne more prenesti na najemnika, razen če se lastnik in najemnik o tem posebej sporazumeta.